Monumenta altaica
Altaic linguistics
 Books and Papers | Ethnography | Researchers | Bibliographies | Altaic Links | Forum | Contacts |перейти на русский
  Menu

ANCIENT and MEDIEVAL MONUMENTS
  • Mongolian
  • Turkic
  • Manchu-Tungus
  • Korean
  • Japanese

    DICTIONARIES
  • Mongolian
  • Turkic
  • Manchu-Tungus
  • Korean
  • Japanese

    GRAMMARS
  • Mongolian
  • Turkic
  • Korean
  • Manchu-Tungus
  • Japanese

    CORPORA & E-LIBRARIES
  • Mongolian
  • Turkic
  • Manchu-Tungus
  • Korean
  • Japanese

  • Full text (12 books) of 'The Secret History of the Mongols', the most famous Old Mongolian monument, you can download here

    Moŋğolun Niuča Tobčaan

    Book I

    §1. Čiŋķis-qağan-no huĵaur Deere Teŋķeri-eče ĵayaatu toreksen Borte-Čino aĵuu. ķerķai ino Qoai-Maral aĵiai. Teŋķis ķetulĵu ireba. Onan-muren-no teriune Burqan-qaldun-na nuntuqlaĵu, toreksen Bata-Čiqan aĵuu.

    § 2. Bata-Čiqan-no koun Tamača. Tamača-in koun Qoričar-Merķan. Qoričar-Merķan-no koun Auĵan-Boroul. Auĵan-Boroulun koun Sali-Qačau. Sali-Qačau-in koun Yeke-Nidun. Yeke-Nidun-no koun Sin-Soči. Sin-Soči-in koun Qarču.

    § 3. Qarču-in koun Borĵiğ idai-Merķan, Moŋğ olĵin-ğoa ķ erķaitu a ĵuu. Borĵiğidai-Merķan-no koun, Toroğolĵin-Bayan, Boroqčin-ğoa ķ erķaitu, Boroldai-Suyalbi ĵalautu, Dair Boro qoyar küluut aqtas tu bulee. Toroğolĵin-no koun Duwa-Soqor, Dobun-Merķan qoyar bulee.

    § 4. Duwa-Soqor maŋlai dunda ğağča nidutu, ğurban neurit ğaĵa r-a qaraqu bulee.

    § 5. Nikan udur Duwa-Soqor Dobun-Merķaŋ deu-lue-been Burqan-qaldun deere ğarba. Duwa-Soqor Burqan-qaldun deereče qaraĵu, Tuŋķelik-ğoroqan huruu niķan bölek irķan nouĵu oroĵu aisuqui qaraĵu uĵeĵu,

    § 6. uķulerun : 'T ede nouĵu aisuqun irķen-no dotora, niķan qarautai terge-no olĵiķe-de, nikan okin sain biyu! ķuun-ne ese okdeksen boesu, Dobun-Merķan deu-deen čimada ğ uyuya!' keeĵu, Dobun-Merkan deu-yüen uĵere ilebe.

    §7. Dobun-Merķan tede irķen-dur ķuruesu, unen-ķu ğ oa sain, aldar nere yeke tai, A lan-ğoa neretai, ķ uun-ne ber okdeai-uduui okin aĵuu.

    § 8. Tede bölek irķen ber, Kol-Barğuĵin toķum-un Eĵen Barqudai-Merķan-no okin, Barğ uĵin-ğoa neretai okin ni, Qori-Tumad-un noyan Qorilartai-Merķan-ne okdeksen aĵuu. Qori-Tumadun ğaĵara Ariq-usun-na Qori- lartai-Merķan-no Barğ uĵin-ğoača toreksen, Alan-ğoa neretai okin tere.

    § 9. Qorilartai-Merķan Qori-Tumadun ğ aĵar-turiyan buluğan keremun koree-tai ğaĵar-iyan qorilalduĵu maoulalduĵu, Qorilar oboqtu bolĵu, Burqan-qaldun-no ķ oreesun ķoruuli saitu, ğ aĵar sain, keen, Burqan-qaldun-no Eĵet Burqan bosqaqsan Šinči-bayan-uriyaŋqai-tur nouĵu aisun aĵuu. Qori-Tumadun Qorilartai-Merķan-no okin, Ariq-usun-na toreksen, Alan-ğ oa-i tende ğuyuĵu, Dobun-Merķ an-no abuqsan yosun teyimu,

    § 10. Alan-ğoa Dobun-Merķ an-tur ireĵu, q oyar koun toreulbi. Buķunotai, Belķunotai nereten bulee.

    §11. Duwa-Soqor aqa ino dorben koutu bulee.Tedui atala, Duwa-Soqor aqa ino uķai boluba. Duwa-Suqor uķai boluqsano qoina, dorben kuut ino, Dobun-Merķan abuğ a-yüan uruqa ulu bolğan doromĵilaĵu, qağač a ĵu ķeĵu nouuba. Dorben oboqtan bolĵu, Dorben irgen tede bolba.

    § 12. Teuno qoina niķan udur Dobun-Merķan Toğočaq-undur deere ķoreelere ğarba. Hoai dotora Uriyaŋqadai ķuun ĵao buğ u alaĵu, qabirğar ino abit ino širaĵu bukuy-i ĵoluğaĵu;

    § 13. Dobun-Merķan uķulerun: 'Nokor, širolğ a da!' keeĵu, 'Oksu!' keeĵu, aušiqitu ĵildu arasun ino abču, ĵao buğ u-in miqa ķubčini Dobun-Merķan-ne okba.

    § 14. Dobim-Merķan tere ĵao buğu-i ačiĵu, aisuqa ĵaura, niķan yadau ķuun, koun-been kotolĵu yabuqu-i ĵolğ aĵu;

    § 15. Dobun-M erķan: 'Yaun ķuun či?' keen asağuasu, tere ķuun uķulerun: 'Bi Maaliq-Bayaudai, yadaĵu yabulai! Tere ķoreesuno miqanača nada ok, bi ene koun-been čimada oksu!' keeĵuu.

    §16. Dobun-Merķan tere uķe-tur ĵao buğ u-in orele ğuya ino ququlĵu okč u, tere koun-ni ino ačiraĵu, ķer dotora ĵaruĵu aqu bulee.

    § 17. Tein atara, Dobun-Merķan uķai bolba. Dobun-Merķan-i uķai boluqsano qoina, Alan-ğoa, ere uķaiui boet, ğ urban kout toreulbi. Buğu-Qadaği, Buqatu-Salĵi, Bodonč ar-muŋqaq nere ten bulee.

    §18. Urida Dobun-Merķan-eče toreksen Belķunotai, Buķunotai qoyar kout ino eke-yüen Alan-ğoa-in ečine uķuleldurun: 'E ne eke bidano, aqa-deu uye-qaya ķuun uķai, ere uķaiui boetele, ede ğurban kout toreulbi. ķer dotora ğaqča Maaliq-Bayaudai ķuun biyu. Ede ğ urban kout teunoai bi ĵe!' keen, eke-yüen ečine keleldukui-i eke ano Alan-ğ oa uqaĵu;

    §19. qabur niķan udur, koŋšilemel qonin činaĵu, Belkunotai, Buķunotai, Buğu-Qataki, Buqatu-Salĵi, Bodončar-muŋqaq, ede tabun koudiyen ĵerķelen saulĵu, niĵiel musut ququlutqun, keeĵu okba. Niĵieli yau bai unqun? quğuč iĵu (??) oorba. Basa tabun musut, qantu čuqlaĵu: ququlutqun! keeĵu okba. Tabuula tabun čuqtai musut ķuuleldun bariĵu bituulĵu, ququlun yadaba.

    § 20. Tende Alan-ğoa eke ino uķ uleba: 'T a, Belķunotai, Buķunotai, qoyar kout mino, nama-i -Ede ğ urban koud-i toreulbi; keno yauno kout biyu?-keen sereldun keleldumui. Serekui ber tano ĵob!

    §21. 'Sünit buri čaoķen šira ķuun ķerun eruķe dotoğa-in ķeķeer oroĵu, keeli mino wiliĵu, ķeķeen ino keeli-tur mino šiŋķeķu bulee. ğ arurun, naran sarain kiriyer, šira no qai metu šičabalĵaĵu ğ arqu bulee. Deleme yekin uķulet ta? Teou-ber uqaasu, temdek ino Teŋķiri-in kout biyu ĵe. Qara teriutu ķuun-tur qanitqan yekin uķulet ta? Qamuğ -un qat boluasu, qaračus tende uqat ĵe!' keeba.

    §22. Basa Alan-ğoa kout-teen süyuer uķ e uķul erun: 'T a, tabun kout mino, ğaqč a keeli-eče toreba. Ta, tuğ arun musut metu ğaqča ğaqč a boluasu, tere niĵiel sumut (musut) metu, kene-ber qilbara ququldaqun ta. Tere čuqtai musut mete qantu, niķan eye ten boluasu, kene-ber qilbara yekin bolqun ta?' keebi. A tara Alan-ğoa, eke ano, uķ ai bolbi.

    § 23. Eke-yüen Alan-ğoa uķ ai boluqsan-no qoina aqa-nar deu-ner tabuula adusun idee-ben qubiyaldurun, Belķunotai, Buķunotai, Buqa-Qadağ i, Buqatu-Salĵi dorbeule abulčaba. Bodončar-a-muŋqaq, budawu biyu, keen, uruq-a ulu to an, qubi ese okba.

    §§ 24. Bodončar, uruq-a ese toaqdaĵu: 'Ende atara yaun? keeĵu, ğ ol daaritu, ğodoli seultu oroq-šiŋğula-i unoĵu: Ukuesu ino ukusuķ ai. Aasu ino asuqai! Keeĵu, Onan muren huruu yorčiĵu talbiba. Yorčiĵu, Balĵun-aral ķurču, tende ebesun embule ķer kiĵu, tende aba sauba.

    § 25. Teyin aqui-duriyen boroqčin qarčiğ ai qarqiru bariĵu iden bukui-i uĵeĵu, ğol daaritu ğodoli seultu oroq-šiŋqula-in qilğasun-bar hurağalaĵu bariĵu asaraba.

    §26. Idekui ideen uķai arun, čina-in ķun-dur qorğaqsan ķoreesun mariyaĵu qarbuĵu alaĵu idelduet, čina-in ideksen-ni teŋķulduĵu ideed, oerun qoolai-daan, qarčiğ ai-baan ber teĵiyeldun tere hon ğarba.

    § 27. Qabur boluba. Naqod irekui čaq-tur, qarčiğ ai-baan teileulĵu oorba. Naqod ğalaout -

    Qoĵiulas tutun qoaŋšiut,

    Huŋĵiules tutun quŋšiut

    Hünistele talbiba.

    §28. Tuiren ķeru-dača, Tuŋķelik-ğoroqan huruu, bölek irķen nouuĵu ireba, Bodončar tede irķen-tur qarčiğai-baan ooruat otču, udur esuk čileĵu, süni ebesun embule ķer-duriyen ireĵu qonaqu bulee.

    § 29. Tede irķen Bod ončar-un qarčiğ ai quyuasu, ese okba. Tede irķen Bodončar-i 'Kenoai ba yaunoai be?' keen asaqqu uķai, Bodončar ber tede irgen-i ' Yaun irķen?' keen asaulčaqu uķai yabulduba.

    § 30. Buğu-Qadaği, aqa ino, Bodonč ar-muŋqaq deu-yüen, ene Onan-muren huruu odulaa, k een, erin ireĵu Tuŋķelik-ğoroqan huruu nouĵu ireksel irķen-tur teyimu teyimu ķuun, teyimu morin tu bulee, keen suraasu,

    §31. tede irķen uķulerun: 'ķuun ber, morin ber čino suraqu-tur adali biyu. Qarčiğ ai tu biyu. Udur buri man tur ireĵu, esuk čileĵu, odumu. Süni maqa qaa qonoaĵuu. Horene umere-eče kei boluasu, qarčiğ ai-bar bariyluqsan naqut, ğalaoudun odun hüsun ano burğaliq č asun metu butaraĵu keisču iremu. Ende oire biyu ĵe! Edoe ireķu čaq bolba. Qorumut ķuliče!' keeba.

    § 32. Qoram atara Tuŋķeli-ğ oroqan oede nikan ķuun aisun biyu. ķurču ireasu, Bodončar mun aĵuu. Buğ u-Qataği, aqa ino, uĵeed taniĵu abuat, uduritč u Onan-muren oede qataraĵu yorčiĵu talbiba.

    § 33. Bodončar Buğ u-Qadaği aqa-yuan,qoinača dağaĵu qataraĵu yabuĵu, uķ ulerun: 'A qa, aqa! Beye teriķu t u, deel ĵaqa tu sain', keeba. Aqa ino Buğu-Qadaği tere uķe ino yauna ber ese bolğaba.

    § 34. Basa mun uķe uķuleesu, aqa ino yauna ber ulu bolğan, qariu ino ese dooŋqotba. Bodončar yabuĵu basa mun-ķu uķe uķuleba. Tere uķe-tur aqa ino uķulerun: 'Tuğ arača mun mun yaun uķe uķulemu či?' keeba.

    § 35. Tendeče Bodončar uķulerun: 'T uğarun Tuŋķelik-ğoroqan-a buqun irken yeke uč uķan, maoui sain, teriu šira uķaiun: sačaun bi. Qilbar irķen bi. Bida teden-i qauliya!' keeba.

    §36, Tendeče aqa ino uķulerun: 'ĵe, teyin boesu, ķerturiyen ķurču, aqa-nar deu-ner eyetulduĵu, tede irķen-i qauluya!' keelduĵu,

    § 37. ķer-turiyen ķuruet, aqa-nar deu-ner kelelduĵu morilaĵu, mun Bodončar-i alğ inči haulğ aba.

    § 38. Bodončar alğ inči haulĵu, dunda keeli tai eme-i bariĵu, 'Yauĵin ķuun či?' keen hasaqba. Tere eme uķulerun: 'ĵarčiut Adaŋqan-Uriyaŋqaĵin bi!' keeba.

    39. Tede irķen-i aqa-nar deu-ner tabuula daouliĵu, aduun, ideen-e, haran tutqara aqui sauqui-a ķurba.

    § 40. Tere dunda keeli tai eme Bodončar-tur ireĵu kou torebi. ĵad irķeno koun bulee, keen, ĵadaradai nere okba. ĵadarano ebuķe tere boluba. Tere ĵadaradai-in koun Tuķuudai neretu bulee. Tuķuudai-in koun Buri-Bulčiru bulee. Buri-Bulčiru-in koun Qara-Qadaan bulee. Qara-Qadaano koun ĵamuqa bulee. ĵadaran oboqtan tede boluba.

    § 41. Tere e me basa Bodončar-ača niķan koun toreulbi. Bariĵu abuqsan eme bulee, keen, tere koun-i Baaridai nereitba. Baarino ebuķe tere boluba.Baaridai-in koun Čiduqul-boko. Čiduqul-boko emes olotu bulee. Koun ino mene metu toreba. Menen-Baarin oboqtan tede boluba.

    § 42. Belķunotai Belķunot oboqtan boluba. Buķunotai Buķunot oboqtan boluba. Buqu-Qatağ i Qatağin oboqtan boluba. Buqutu-Salĵiut oboqtan boluba. Bodončar Borĵiğin oboqtan boluba.

    § 43. Bodončar-un aburin eme-deče toreksen Barin-Siiratu-Qabiči neretu bulee. Ter e Qabiči-Baaturun eke-in inĵe ireksen Bodončar tataĵu bulee. Niķan koun toreba. ĵaouredai neretu bulee. ĵaouredai urida ĵuķeli-tu orun bulee.

    44. Bodončar uķai boluqsano qoina tere ĵaouredai-i ķer darua Adaŋga

    Uriyaŋqadai ķuun alua, teunoai bi ĵe, keeĵu, ĵuķeli-deče ğ arğaĵu, ĵaoureit

    oboqtu boluğaĵu, ĵaoured-un ebuķ e tere boluba.

    § 45. Qabiči-Baatur-un koun Menen-Tudun bulee. Menen-Tudun-no koun Qači-Küluk, Qačin, Qačiu, Qačula, Qačiun, Qalandai, Način-Baatur, doloan bulee.

    46. Qači-Küluk-un koun Qaidu Namolun eke-deče toreksen bulee. Qačin-no koun Noyağidai neretei bulee. Noyanšiq aburitu tuta 'Noyaqin oboqtan boluba. Qačiu-in koun Barulatai neretu bulee. Yeke beyetu, ideen-e baruq bulee. Barulas oboqtan boluba. Qačula-in koun ideen-e baruq tula Yeke-Barula, Učuban-Barula nereitču, Barulas oboqtan bolğ aĵu, Erdentu-Barula, Todoen-Barula teriuten Barulas tede boluba.- Qarandain kout budaan qutqulaqu eki teriu uķeun tula Budaat oboq tan tede boluba. - Qačiun-no koun Adarqidai neretu bulee. Aqa deu ĵaura adaru qči tula Adarğin oboqtan bolba.-Način-Baatur-un kout Uruudai, Maŋqutai nereten bulee. Uruut, Maŋqut oboqtan tede boluba.-Način-Baatur-un aburin eme-deče toreksen Šiĵuudai, Doqoladai nereten bulee.

    47. Qaidu-in koun Baišiŋqor-Doqsin, Čaraqai-Liŋqu, Čaoĵin-O rteķai, ğurban bulee. Baišiŋqor-Doqsin-o koun Tunbinai-Sečen. Čaraqai-Liŋqu-in koun Seŋķun-Bilge, Anbaqai tan Taičiu oboq tan boluba. Čaraqai-Liŋquin beriķen eme-deče toreksen Besutai neretu bulee. Besut obuq tan tede boluba. Čaoĵin-Orteķai-in kout Oronar, Qoŋqotan, Arulat, Soenit, Qabturqas, ķeniķes oboq tan tede boluba.

    48. Tunbinai-Sečen-no koun Qabul-qağan, Sin-Sečule qoyar bulee. Sin-Sečule-in koun Bulteču-Baatur bulee. Qabul-qağ an-no kout doloan bulee. Aŋqa yeke ino Okin-Barqaq, Bartan-Baatur, Qutuqtu -Muŋķur, Qutula-qağ an, Qulan, Qadaan, Todoen-otčiğ in, - ede doloan bulee.

    49. Okin-Barqağ-un koun Qutuqtu-Yürki bulee. Qutuqtu-Yürki-in kout Seč e-beki, Taiču qoyar bulee. Yürki oboq tan tede boluba.

    § 50. Bartan-Baaturun kout Maŋķetu-kiyan, Nekun-taiĵi, Yesuķai-Baatur, Daritai-otčiğ in,-ede dorben bulee. Qutuqtu-Maŋğur-un koun Buri-boko bulee. Onan-na tun-tur qulinlaqui-tur Belķ utai-in muru qanqas-čabčiqsan tere bulee.

    §51. Qutula-qağan-no kout ĵoči, ğirmau, Altan,-ğurban bulee. Qulan-Baatur-on koun Yeke-C eren bulee; Badai, Kišilik, qoyar darqan-dun, noyan tere bulee.-Qadaan, Todoen qoyar uruq uķeun bulee.

    52. Qamuq Moŋğoli Qabul-qağan meden aba. Qabul-qağan-no qoina, Qabul-qağan-no uķ e-ber, doloan koudiyan boetele, Seŋķun-Bilķe-in koun. Anbaqai-qağ an qamuq Moŋğoli meden aba.

    53. Buyur-naur, Kolen-naur qoyar ĵaura Uršiun-murenne bukun Airiut Buiruut, Tatar irķene Anbaqai-qağan okin okču, oesun okinien hüdeĵu otqu bolun, Tatar ĵuin irķen Anbaqai-qaqan-ni bariĵu, Qitadun Altan-qağ an-na abču otqui-tur, Anbaqai -qaqan Besutai ķuun Balağači elčiniyer uķuleĵu ilerun, Qabul-qağan-no doloan koudun dundadu, Qutula-da uķulerun: šHarban koudun dotora Qadaan-taiĵi-da uķule, keen ukuleĵu ilerun: Qamuğ un qağan, Ulusun Eĵen boluĵu, oki-ben oesun hüdekui-ben namaar kesetkun! Tatar irķene bariqdaa bi. Tabun quruudiyen qimul tamutala, harban quruudiyen qimul tamutala, harban quruudiyen qauttala hači mino aburan soritqun!' keeĵu ileĵuu.

    54. Tere čaq-tur Yesuķai-Baatur Onan-muren-ne šibaoulan yabuqui-tur, Merkidun Yeke-Čiledu Olq onout irgen-eče oki abču euskeĵu aisuqun-i ĵoluğ aĵu, oŋķeiĵu uĵeesu, oŋķe ĵisu buši tai oki qatu uĵeĵu, ķer-turiyen qarin haoulĵu, Nekun-taiĵi aqa-yüan, Daritai-otčiqin deu-ben uduritču ireĵuui.

    55. ķurkui-lue Čiledu ayüĵu, qurdun qubi tu aĵuu. Qubi-yüan ğ uya ino deletču, quburi dabalis (nambalis) burutqui-lua, qoinača ino ğ urbaula udaaralduba. Čiledu qošiun qučilis qariĵu tergen-duriyen irekui-lue, tende Hoelun-uĵin uķulerun: 'Tede ğurban harani uqaba-u či? Čirai čirai-ača busut bi. Amin-tur čino ķurkui či rai-tan bi! Amin ele čino boesu, olĵaike tutun okit, qarau tutun qatut bi. Amin ele čino boesu, oki qatu olui ĵe! Či busu nerete-i Hoelun taqi nereiduyu ĵe! Či amin-iyen qoroq! Hunar mino hunasču yabu!' keen, čanča-ban multulĵu, mori deereče naruitču abu q ui-lua, ğurbaula qošiun quč ilduĵu ķurču aisuqu-lua, Čiledu qurdun qubi-in ğ uya ino deletču ĵuqus dutaaĵu, Onan-muren oede dutaaba.

    56. ğurbaula qoinač a nekeĵu, doloan quburi dabatala huldeĵu qariĵu ireĵu, Hoelun-uĵin-i Yesuķai-Baatur delbeķe-deče kotolĵu, Nekun-taiĵi, aqa ino uduritču, Daritai-otčiğ in deu ino qili ķu derķečeĵu aisuqui-tur, Hoelun-uĵin uķulerun: 'Aqa minu, Ciledu!

    Kei oede koķul-iyen keisumuser,

    Keer ğaĵar-a keeli-ben olosumuser

    bulii! Edoe ķer-ele?'- Qoyar šiburķed-iyen nikan-te aru deeren oorču. Niķan-te eburan deere oorču, niķan-te uruqši-da, niķan-te qoinaqši-da- 'Ker-ele kiĵu odumui?' keeet,

    Onan-muren-ni tolğistala,

    Hoai ĵubur daouristala,

    yeke dau-ber uilaĵu aisuqui-tur, Daritai-otčiğ in derķečeĵu yabuĵu uķulerun:

    'T eberiķu čino d abaat oloan dababa,

    Uilaqdaqu čino usut oloan ķetulba.

    Qailaasu, qaraiĵu ulu uĵeķu čimayi,

    Qaibasu, hauluqa ino ulu oluqu či!

    Sin boli!' keeĵu itqaba. - Hoelun-uĵini Yesuķai tedui ķer-duriyen abčiraba. Hoelun-uĵini Yesuķai-in abčiraqs an yosun teimn.

    57. Anbaqai-qağan-no (ni?) Qadaan, Qulula qoyari nereitču ilekseer, qamuq Moŋğol Taičiut Onan-no Qorqonaq-ĵubur quriyaĵu, Qutula-i qağan bolğaba. Moŋğolun ĵirğalaŋ debsen. qurimlan ĵirğaqu bulee. Qutula-i qan Erķ uet, Qorqonaqun saqlaqar mod un horčin 'Qabirğ a-ta-hauluğa, ebuduk-te - olkek bolutala' debseba.

    § 58. Qutula qağan boluad, Qadaan-taiĵi qoyar Tatar irķen-tur morilaba. Tatar-un Kotoan-Baraqa, ĵili-buqa qoyar-tur harban ğurban-ta qatqulduĵu, Anbaqai-qağan-no osül kisaln, kisal kisan y adaba.

    59. Tende Yesuķai-Baatur Tatar-un Temuĵin-Uķe, Qori-Buqua teriuten Tatar daouliĵu ireasu, tende Hoelun-uĵin keelitai burun, Onan-no Deliun-boldaq-a bukui-tur, ĵob tende Čiŋķis-qağ an toreĵuui. Torekui-tur baraun ğar-turiyen šia-in tedui nodun qatqun toreĵuui. Tatar-un Temuĵin-Uķe-i abčiraqsan-tur toreba, keen, Temuĵin nere okkui teimu.

    60. Yesuķai-Baatur-un Hoelun-uĵineče Temuĵin, Qasar, Qačiun, Temuķe-ede dorben kout toreba. Temulun nere tai niķan oki torebi. Temuĵin-ni yesun nasutu bukui-tur, ĵoči-Qasar doloan nasutu bulee. Qačiun-Elči tabun nasutu bulee. Temuķe-otčiğ in ğunan nasutu bulee. Temulun oleķ etai bulee.

    61. Yesuķai-Baatur, Temuĵin ni yesun nasutu bukuitur, Hoelun-eke-in torķut, Olqunout irķen-tur, nağ aču-nar-ača ino oki ğ uyusu, keen, Temu ĵin-i abuat yorčiba. Otqui-tur, Čekčer Čiqurğ u qoyar-un ĵaura, Uŋğiradai Dei-Sečen-i ĵolğaba.

    62. Dei-Sečen uķulerun: 'Yesuķai quda ken-tur ĵoriĵu aisulaa?' ķeeĵuu. Yesuķai-Baatur uķulerun: 'E ne koun-no mino nağač u-nar Olqunout irķ entur oki ğuyusu, keen, aisulaa!' keeĵuu. Del-Seč en uķulerun; 'E ne koun čino nidun-turiyen ğ altu, niurturiyen ķeretu koun bi'.

    63. Yesuķai-quda, bi ene süni ĵaoudun ĵaoudulebe bi. Čağ an šiŋqor naran sara qoyar-i atqun nisču ireĵu, ğ ar deere mino tuuba. Ene ĵaoudun-niyen ķuun-e uķulerun: Naran sara-i qaraĵu uĵekden bulee. Edoe ene šiŋqor atquĵu abčiraĵu ğ ar-tur mino tuuba. Čağ an baouba. Yambar ele sai uĵeulumu, keeĵu, Yesuķai quda ene ĵaoudun mino čimayi ele kou-been uduritču ireķui uĵeksen aĵuu. ĵaoudun sain ĵaoudulebe. Yaun ĵaoudun aqu? Ta, Qiyat irķen-o sulder ireĵu ĵaağ aqsan aĵuu'.

    § 64. 'Ba Uŋqirat irķen

    Erte udur-eče ĵee-in ĵisun okin-o

    Oŋķeten; ulus ulu temečet;

    Qačar qoa okid-i

    Qağan boluqsan-a tano,

    Qasaq terķen-tur unoulĵu,

    Qara buura kolķeĵu,

    Q ataraulĵu otču,

    Qatun saurin-tur

    Qamtu saulumu ba!

    Ulus irķen ulu temečet ba

    Oŋķe sait okid-iyen osķeĵu,

    Olĵiķe tai terķen-tur unoulĵu,

    Ole buura kolķeĵu

    Eusķeĵu otču,

    Undur saurin-tur

    Oreele etet saulqui ba!

    Erteneče Uŋqirat irķen

    Qatun qalqa tan, okil o čil ten;

    ĵee-in ĵisun okin-o

    Oŋķe-ber bulee ba!

    § 65. 'Noun kout mano

    Nuntuq qarayu,

    Okin kou mano

    Oŋķe uĵekdeyu!

    Yesuķai quda, 'ķer-tur mino oduya! Okin mino učuuķen biyu, quda uĵetuķai!' keeĵu, Dei-Sečen ķer-tur-iyen uduritču baoulba .

    § 66. Oki ino uĵebesu, niur-tur-iyen gere tai, nidun-tur-iyen ğaltai. Okin-i uĵeĵu, oin-tur-iyen oroulba. Temouĵin-eč e niķan nasun yeke, harban tai aĵuu. Borte nere tai. Süni qonaĵu, manağ aši oki ino ğuyübasu, Dei-Seč en uķulerun: ' Oloan-taou ğuyüulĵu okb esu, deeĵilekdeķu, čoen-taou ğuyüulĵu okbesu doranĵilaqdaqu. Okin ķuun-uo ĵayaan toreksen euden-tur otolķu uķai. Okin-iyen be oksu, kouniyen be ķureķet-te talbiĵu ot!' keeba. ĵe bolulčaĵu, Yesuķai-Baatar uķulerun: 'Kou-ben ķureķete talbisu! Kou mino noqai-yača čočimtaou bulee. Quda, kou mino noqai-yača bu čočiun!' keeet, kotual morin-iyen belķe okču, Temuĵin-i ķureķet-te talbiĵu otču,

    §67. Yesuķai-Baatur ĵaura Čekčerun Šira-keere Tatar irķen qurinlan bukui-tur ĵoluğ aĵu, undasču qurin-tur ano baouba. Ted e Tatar tanin aĵuu. 'Yesuķai Qiyan ireai!' keeet, uridano daouliqdaqsan keķelen-ben duratču, oisuladun quĵirĵu, qoro qoliĵu okčiui. ĵaura maoui otču, ğurban qonoq yabuĵu, ķer-tur iyen ķuruet maoui bolĵu,

    §68. Yesuķai-Baatur uķulerun: šDotora mino maoui bi. Derķede ken bi?' keeĵu, Qoŋqotadai Čaraqa ebuķeno kou Muŋlik oira bi, keeĵu, uriĵu ireulĵu uķuleruun: 'Čaqa mino, Muŋlik! Kout učuķetu bulee bi. Kou-ben Temuĵin-i ķuriķet-te talbiĵu irerun, ĵaura Tatar irķen-e oisulaqdaa bi. Dotora mino maoui biyu. Učuķe t qočoruqsat deu-ner-iyen, belbisun, berķen-iyen asaruqu-i či mede! Kou mino Temuĵin-i otorkan otču abču ire, čaqa mino Muŋliq!' keeet nokčiba.

     Books and Papers | Ethnography | Researchers | Bibliographies | Altaic Links | Forum | Contacts |Перейти на русский

    Copyright © 2002-2017 Ilya Gruntov